»Tako kot slovenstva ni brez našega jezika, tudi partizanstva ni brez naše pesmi.«

»Dišiš kot mlado sonce. / A mi… / Mi smo le gorljivi popotniki na tvojih žarkih … / Tvoj od zla nedotaknjeni smeh / je naš jok … / Tvoja krhka silhueta / je zibelka naših velikih zlomljenih sanj.«

»Otrok našega časa.«

»Počivajte v miru, draga Marina, in hvala za pesmi našega življenja.«

»Caroline ve, kako krhki smo / z upanjem kot našo vero / se zaziramo v zvezde / Carolinina opica znova joče / ni zadovoljitve / na Carolininem vlaku.«

»Sem na Slatkonjo glej, ki v zemskem čaka še prahu,gori v nebo gredé, Deva preblaga, nazaj.Pesmi poslušaj glas, ki ti naša jih grla pojejo,hvalnice naših ust, ki te, Devica, slavé.Usmili vendar se me, ter vzemi prosečega hlapcas svojo pomožno roko gori nad zvezde v nebo.«

»Naše pesmi kar dolgo nastajajo, vsi vemo, kaj bi radi in zaradi usklajevanj potrebujemo kar nekaj časa, da končamo z aranžmaji.«

»Ali se da upesniti ta svet, ali se da o njem pisati pesmi, o naši intimi, o našem odnosu do drugih?«

»In življenje naše, / ki tak hitro teče – / Mar so samo sanje?/ Sanje, jek mi reče.«